Tanja Črešnovar, magistrica dietetike iz Centra za krepitev zdravja Izola, strokovnjakinja za zdravo prehrano, z mnogimi izkušnjami, pravi, da lahko to dosežemo z uravnoteženo mikrofloro. V našem telesu namreč neprestano poteka boj pred različnimi zunanjimi in notranjimi škodljivci. Imunski sistem je naš obrambni vojak, ki prepozna, premaguje in odstrani tuje snovi (virusi, paraziti, bakterije …), ki lahko vdrejo v naše telo in nam škodujejo. Zato je njegovo dobro delovanje ključno za ohranjanje zdravega organizma.
Ali veš, da uravnotežena mikroflora spodbuja in uravnava delovanje imunskega sistema?
Največ celic imunskega sistema se namreč nahaja ravno v našem črevesju. Neustrezna prehrana z visoko vsebnostjo maščob in sladkorja, premalo telesne aktivnosti, kajenje, stres, uživanje alkohola, premalo spanja, določena zdravila in staranje pa to ravnotežje spremenijo in porušijo.
Torej, uravnotežena mikroflora pomeni, da v našem črevesju prevladujejo dobre oz. nepatogene bakterije nad slabimi oz. patogenimi bakterijami. Pri novorojenčku na ugodno sestavo mikroflore vpliva dojenje. V obdobju otroštva in odrasli dobi pa uravnotežena, raznolika in pestra prehrana. Ne smemo pa pozabiti na vse bolj poznane in raziskane prebiotike in probiotike.
Kaj sploh so probiotiki in prebiotiki?
Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ustvarjajo neugodne življenjske pogoje za slabe bakterije, izpodrivajo njihovo rast in s tem okrepijo črevesni in imunski sistem ter pripomorejo k učinkovitejši prebavi hrane. Poleg tega povečujejo tudi absorbcijo vode, sintetizirajo nekatere vitamine in aminokisline, povečajo absorbcijo kalcija iz prebavil, pospešujejo obnovo črevesne stene, zmanjšujejo prebavne težave ter tvorijo kratkoverižne maščobne kisline, s katerimi se prehranjujejo dobre bakterije. Naravno okolje probiotikov so fermentirani mlečni izdelki kot so jogurt, kefir, kislo mleko, pinjenec, sirotka, skuta, sir, zato naj bodo ti vsakodnevno na vašem jedilniku. Dober vir probiotikov pa sta tudi kislo zelje in kisla repa.
Prebiotki pa so neprebavljive sestavine hrane, ki delujejo sinergistično s probiotiki, saj pospešijo njihovo aktivnost, rast in razmnoževanje. To so prehranske vlaknine, ki jih najdemo v sadju in zelenjavi ter polnovrednih žitih (ajda, proso, pira, rž, ječmen, …) in žitnih izdelkih (polnozrnat, ajdov, pirin, ovsen, ržen kruh, polnozrnate testenine, kaše kot so ajdova, prosena, pirina…, ovseni, pirini, sojini kosmiči …)
Torej, za uravnoteženo in raznoliko mikrofloro uživajte 4-5 obrokov dnevno, v vsakem obroku ne pozabite na kakovostne ogljikove hidrate, ki so bogati s prehranskimi vlakninami, vsak dan uživajte fermentirane mlečne izdelke, izogibajte se slanim, mastnim in sladkim prigrizkom, sladkim pijačam in alkoholu ter v teh časih ne pozabite na telesno aktivnost, dobro voljo, sprostitev in veselje.
Tanja, hvala za delitev znanja in nasvete.
Comments